Ker je poletje mimo in je malo več časa za tipkanje je čas da predstavim najin spomladanski projekt, ki se je začel oktobra lani in trajal do letošnjega avgusta.
Zgodba gre nekako tako. Med obiranjem hrošča na odpadu v Avstriji je k nama s Coxom pristopil starejši stric in naju vprašal, če naju zanimajo hrošči. Pritrdilnemu odgovoru je sledila ponudba, ki se ji seveda nisma mogla upreti. Kak tedn za tem se je na našem dvorišču pojavilo to veselje:
Svoje ime je povedal kar sam
Notranjost je krasila zbirka bebavih nalepk in rezervnih delov
Njegova zgodba je zanimiva. On je hrošč, Typ 11 letnik 60. Prodan 30.11.1960 v Salzburgu, podjetju za oskrbo z električno energijo iz Graza. V službi je bil 13 let, nakar ga je odkupil gospod Rudolf in ga kosristil 4 leta, nakar ga je prodal gopsodu Josefu, ki ga je čez slabo leto prodal Silviji. Gospa Silvija ga je leta 84 odjavila iz prometa in od takrat do letos uradno stoji. (stare avstrijske prometne so zakon ) Mi2 sma Robinsona kupila od strica, ki ga je kupil v kompletu(od Silvije) z rezervnimi deli, ki jih je potreboval za hčerkinega hrošča, ki ga je obnavljal. Ko je šel njegov projekt k koncu se je odločil darovalca prodat. Glede nato da je iz obeh pobral najboljše dele, lahko strica pohvalim saj mi je izročil vse dele, ki jih je demontiral, naj si bo iz Robija ali iz bodočega Herbi-ja(ja hčerkin hrošč hoče bit Herbie nažalost)
Evforiji je logično sledil še en nakup. Tako sem kupil bosanca ker je bil poceni in ima preverjen motor …
Robi pa je dočakal zadnji odbijač
in kljuko za zapret konjušnico
Prišla je zima in z njo sneg in mraz in vse kar spada zraven, zato so se dela ustavla…
Kljub depresivnemu vremenu sem se zelo razveselil tega paketa
Kmalu je prišla pomlad in z njo nova igrača v delavnici
za njo je logično bila potrebna prostorska reorganizacija
in še krstni dvig
Dela so se začela odvijati pospešeno,Demontirala sma premo
Vmes sma popravla t2ko
V glavnem sma se pa ukvarjala z švasanjem podvozja in pragov, kjer sma pa nažlost brez slikovnega gradiva. Vmes so se dela zaradi moje nerodnosti za kak mesec ustavla, saj sem polek Robija fleksal tudi po svoji roki
Pa dobro par šivov in že švasamo dalje.
Končno sma prišla do točke, ko si je Robi zaslužil novo zaščito podvozja
Zaščiti podvozja je sledilo barvanje podov in notranjosti in obenem tudi konec kleparsko ličarskih del. Polno motivirana sma začela metat avto skupaj ko vlka
Prema predelana v nastavljivo, pobarvana in sestavljena…
Dejansko je to eden redkih hroscev ki sem si ga zapomnil med sprehodom po srecanju v Lescah. Ko sem prve slike v tej temi zagledal sem si rekel “tale je ta ki sem ga videl”
zanimiv… kolikor vidim je tale 6v? takega si tudi jaz želim, osebno si lastim 3 hrošče… Kabrio-poširjen 1200,kabrijo 1300 z mašino 1600,navaden 1300… 10min za vržt mašino vn za prvič je zelo dobro moj osebni rekord je 3 minute… 4 šraufi,2 zajle,4 kabli in ena cevka… primeš za karjolo (samokolnico) oziroma izpuha in potegneš.
) Mi2 sma Robinsona kupila od strica, ki ga je kupil v kompletu(od Silvije) z rezervnimi deli, ki jih je potreboval za hčerkinega hrošča, ki ga je obnavljal. Ko je šel njegov projekt k koncu se je odločil darovalca prodat. Glede nato da je iz obeh pobral najboljše dele, lahko strica pohvalim saj mi je izročil vse dele, ki jih je demontiral, naj si bo iz Robija ali iz bodočega Herbi-ja(ja hčerkin hrošč hoče bit Herbie nažalost)
nikoli prebolena l’bezen 
Zakaj ni bil še takrat ratlook in …
glede stropa, da je tko črn so razlog verjetno cigareti? keep up the good work 
