03.08.2026
No, želja je bila da odprem novo temo.
Pa bom…bolj počasi. Naj bo v prvi vrsti že zelo jasno povedano, da ne bom predstavljal neko hvalo omenjenemu starodobniku, ampak ga bom predvsem predstavil v popolnoma drugačni luči. Predvsem, grobo pošteni! To je tisto kar nobeden nikoli noče slišati o…svojem…starodobniku ali pa o sebi. In da ne bo pomote, tud jest ne! Rekel sem pa, da bom pisal predvsem počasi. Pa ne zaradi kakršnekoli težave z časom in ostalim bla,bla,bla, ampak za to, ker se je v ~ 12 letih zgodilo toliko v vezi s tem “ štajerskim inženiringom”(ops, sm že začel), da bom kdaj pa kdaj prav malo pomislt, kaj napisat, da bo imelo rep in glavo…no, nekej takga.
Torej, začelo se je tam nekje 2011 leta. Do takrat je bilo neko drugo obdobje. Obdobje…no, neko obdobje. Z mojo drago sva mal tuhtala da bo treba počas rihtat svoje živlejne na svojmu. Aja..ja..jest sm letnik 1969, tako da ….eh,jebi ga. No nekako je bil njen fotr takoj za to, da nama da zemljišče za hišo. 35m stran od njegove. Hmnja!….ja ok…sej bova že. Mal sm tuhtal kaj kupit, ker nekej pa le morš imet, da pripelješ al pa odpelješ šaro, material na parcelo in iz parcele. In se je pokazala šansa za…..voila!, stodesetko…jeeeeee! Fant iz vasi Čeče, tam okol Trbovelj, pa še mal višje(kjer se GPS zgubi) jo je imel. Mal sva še podilala in je bla moja. It’s my!….ja, zacetki problemov. Ampak sm jo pa imel, stodesetko…legendo…to je to!, to je tisto, tisto ta pravo, to je tisto za dedce ki se brijejo z motorko, jedo bodečo žico, pijejo bencin in ščijejo napalm. Al pa tud ne, no ja pustmo detajle.
In evo je….
…v vsemu svojemu sijaju…tam nekje leta 2011.
Štrik za cerado sem pa najprej menjal. Da se vidi! Vidi se tudi zobe časa..če boste mal povečal/približal sliki. Letnik 1974.
Zdej, tako je to. Kupiš, veš da ne more bit kot novo, upaš da bo…pa ni, pa upaš vseeno. Voziš se…aja, prvi dan ko sem se domov peljal se mi je nekje blizu Trojan, po stari cesti, zazdelo, ko je en rdeč Renaul 5 šel proti meni, da mu sklopka al pa žlajfi smrdijo. Pa je tist že zdavnej mim šel, ko so mu še zmerej žlajfi smrdel. Sm se le ustavu, tam nekje pr enih hišah, ob cesti, je pa men skorej gorelo iz zadnjih zavor. No, pa se je začelo. Fajn. Sam da ni dougčas.
Najdem tam pr eni hiši eno mamco, če ma en večji šraufciger. Ja,sevedaaaa za vojsko pa ja.
Dobim šrafciger, popustim žlajfe do konca in grem dalje. In šraufciger z mano. Da ga bom že prnesu. Bom, oblubm.
Torej se začneš vozit, gasaaaaa in taki in drugačni kosi začnejo počas kazat svojo pravo utrujenost skozi leta. Največji problem so žlajfi/zavore. Vsi(tudi eden izmed šefov za vzdrževanje v Celjski vojašnici) so rekli, da zavore NE DELUJEJO če tovornjaka ne voziš.
Nekako mi ni bilo nikoli jasno(in mi še zdej ni) ZAKAJ zavore nehajo delat če jih ne uporabljaš. Ker potemtakem VSAKEMU novemu avtomobilu zavore nebi delovale, če čaka nekje v skladišču. Pa da ne bo zdej kakšnih trapastih debat npr. to so drugačne zavore….to so čisto enake zavore kot jih ima 85% avtomobilov zadaj v Sloveniji…bobnaste. So malce večje, ampak popolnoma enake. Če jih pa vojska ni nikoli tudi podrla in očistila, nastavila al pa zavornega olja menjala od leta 1974, potl pa res nekako slabše delajo.
Prikaz dogodkov bom pisal naključno.
Vsa leta je bil z to zadevco problem in šele zadnje dve leti lahko rečem, da sem prišel zadevi na 95% in lahko rečem, da so zrihtane. Ampak, še vedno nikoli ne veš.
Ker je bilo potrebno prebrusiti vse cilindrčke, postružiti bobne, 3x menjati zavorne obloge. Prvič, mi jih je skurilo, ker so pakne držale za ubit se. Cilindrčki so bili rahlo zaribani. So se premikal ampak težko. Nism mislu, da lahko to tolk zajebava. 2 menjam, nekako deluje. Snamem enkrat eno kolo dol(zarad firbca) in vidm, da so obloge popolnoma razpokale. Ne vem zakaj. 3 menjam in takrat sem tudi dal pobrusit cilindrčke, tesnila( klobučke) naročil iz Avstrije(z Agisom se kej ment je brezveze - beri popolnoma nesposobni), postružil bobne in sem že skorej zmagal.
Najprej pred vsem sem moral zrihtat srvoojačevalnik.
Servo ojačevalnik je bilo treba popolnoma podret, ker je en butl dal med zračni tlačni bat in štangico(fi 10,00), ki povezuje zračni bat in hidravlični bat eno plastično podložko( ki naj bi bila vodilo) ki je imela premer 10.005. Zaradi tega tudi ni spustilo takrat zadnjih zavor, ko sm ga kupu. Seveda menjat vsa tesnila z novimi.
Vse ostalo, zavorne cevi so ostale.
Malo slik od obnove skozi leta.
Menjat je bilo treba oba podna v kabini, ker sta bila popolnoma gnila. Sam čakal sem da bom na kolo padu med vožnjo. Iz 2mm INOX . Auspuh se mi je zdel dober…..sam na notranjo stran sem pogledau, ga kar ni bilo. Par INOX cevi in kolen…zdej bo za en cajt.
Z vzmetmi je tako. Originalne so zanič. Ker so pač zanič. Prešvoh in glede na to da so še zavore blokirale( sprednje levo največkrat) se je to vse skupej posedlo na levo stran za 70 mm. Enkrat se je unmu na tehničnmu totalno odpledlo. No, za takrat mu morm dat prav.
Uglavnem krivljenje na hladno, na ameriški način in deluje. Dal sem pa spredaj med prvo in drugo vzmet še eno 12 mm debelo. Zadaj me še čaka.
Brez priprav ne gre. Preša za krivljenje vzmeti.
Tak je bil pa vijak - srčni vijak( centrirni) na …pazi sedaj!…NOVIH fedrih, ki sem jih naročil v Makedoniji. In sem jih imel gor 6 mesecev. Potem kasneje sem dal še tistga 12 mm zraven, in vse liste pregledal kako so narejeni, kje je napaka, pomeril koliko je TOČNO izvrtina na mostu za glavo vijaka, naročil v KAMM 12.9 trdote vijakov in jih dal postružit na -0.02 manjšo mero kot je luknja, pobrusil vse ostre robove na listih….ja en kup dela.
In seveda sem jih preveč skrivil…malo me je neslo. Pa nazaj na dol. Ker ima pač ta izdelek štajerskega inženirstva tako idiotsko vpetje. Tukaj ni bolcnov in vagic…tukej je vse vpeto samo v gume. Ta tovornjak ni fiksno vpet(prek bolcnov in puš) zgornji del(karoserija) in spodnji del( vzmeti). Če odvijačimo spodnje skodelice pri vzmeteh (8 kosov- spredaj , zadaj) in cel zgornji del tovornjaka dvignemo..kolesa ostanejo na tleh.
Zamenjani so rezervoarji za zrak. Ravno sem hotu it po drva. 3m sem se premaknu ko je nekej začelo pihat. Od gnilavi mi je počila objemka rezervoarjev. Ki pa je držala tudi zrak, ker so bili pod to objemko popolnoma naluknjani rezervoarji. Mislim da sm dobu zadnja dva na svetu. Da sta nova stara zaloga.
Nekaj slik od takrat ko sm ga prpelal. Še nebo je jokalo.
In seveda tudi izdelava NOVEGA KOMPLET kasona. Ker na originalnmu se tud švasat ni dalo več.
Za mene je švas tist, ki drži, ne pa tist, ki je lep. Pa prznam, ne znam delat lepih švasov.
Kup cevi za kason….narezane po načrtu.
No, gremo dalje….
Ker je starodobnik, MORA bit vse čim bližje originalu.
Mal korekciji sem si privošču.
In seveda pouhno pločevine za pobarvat in zašvasat skupej z okvirjem.
Ker je bil star kason za odrezat( druge ni bilo) je bil tud cajt za zamenjat vse trde zavorne cevi. Ker z originalnmi ni bilo lih gvišno.
Ja pa nova zajla, 80 m.
No , pa je gor. Prišel kolega in sva ga z nakladačem dela gor.
Zavore - cevi.
Tolk je dost.
Če koga zanima kaj posebej nej napiše in rade volje odgovorim.
