Za podvig sma se odločla z uporabikom bltom, takoj po potopisnem predavanju Uroša in Gregorja kaera sata se odpravila na pot z fiat 126. Po parih dneh sam že imela tretjega kompanjona in se je začelo, vse o obnovi kombija lahko preberete tukaj https://oldschool-slo.com/t/mercedes-406d-seos-africa/2427/1
ob pol 4ih zjutraj se odpravimo na pot , napolnimo gorivo in krenemo proti Savoni na trejekt.
Kljub temu da smo bili skupne teže 4300kg , smo lahko po avtocesti kruzali z 80 km/h malo pred trojanami več kot 60 ni šlo, nekaj nam ni štimalo. ustavimo se na prvem počivališču, ugotovimo da nam preglavice dela veter, vse stvari iz strehe zložimo tako da smo imeli čim manj zračnega upora.
zajtrk na poti
hitri servis v Savoni, spilo cca 1,5 litra olja
in pa se včerja
nato smo se odpravli na trajekt, celo pot smo se spraševli če nas bojo kaj preverjali zarad teže in višine, ko smo prispeli v luko nas je ta skrb zapustila
tako je pa dudič preživl naslednja 2 dni na krovu.
Prispemo na afriški kontinent ura 00.25 se izkrcamo iz trajekta in nas cariniki pošljejo na scan avta, vsi posrani, če nam bojo našli drona, kateri je v Maroku prepovedan.
na srečo ga niso odkrili, saj je bil skrit za predal v armaturki
čez slabih 600 km prispemo v Marakeš , gremo na ogled mesta
in na maroški čaj
nato se napotimo proti kampu, v katerem ni manjkalo domačih živali
in bazenov
pojemo čufte (v ozadju druge slovenske ekipe)
natankamo in smo parajt za jutrišnji prelaz cez atlas.