Sem prepričan, da nobeden ne uporablja bobweightov za balansirat simetrične gredi. Ampak kaj vem jaz ki nisem naredu niti 1 letnika strojne. Glede knifedginga sem jaz malo poenostavu ampak da, poleg teže ( oz vztrajnostnega momenta) se zmanša tudi upornost skozi ojno peno, hlape, whatever kar je v bloku.
Tole je malo pomankljivo napisano (in je dovolj dobro, če ne misliš dvigovat redlina od motorja in če novi bati niso pomembno težji od tastarih)
Priotiuteži nimaš v motorju samo zato, da so protiutež batu in ojnici, ampak tudi zato, ker ma njihova vrteča masa žiroskopski učinek na gred in ta žiroskopski učinek preprečuje zvijanje gredi gor pa dol. Njihova ekscentrična masa ga pa to zvijanje še popravlja. To, kakšna sila deluje na gred je odvisno predvsem od mase bata in njegove hitrosti; če je bat težji in/ali hitrejši in/ali so obrati višji in/ali maš daljši stroke so te upogibne obremenitve na gredi večje in je potrebna večja masa protiuteži (če je ekscentrične mase preveč se nardi gred z več centrirane mase).
Zakaj pa misliš da imajo motorne gredi precej materiala tudi na nasprotni strani protiuteži (se pravi na strani kjer protiutež ne štrli ven) 
pi*** ta google translate dobr dela !
Eni smo kdej kkšn strojni fax povohal
Eni smo tud sprojektiral najlažjo mašinco za tetoverinja na svetu in zato razumemo statične in dinamične obremenitve iz prve roke - ko je od njih odvisen tvoj kruh in obstoj tvoje firme
Ne vem zakaj vam gre vedno v nos ko kdo napiše kaj kar ni samo neka osnovna kmečka logika…
no ti povem zakaj, pa ne vzet tega kot zlonamerno…kitiš se s tujim perjem.
sestavi motor, ga napili, pokaži da dela nekaj časa, pol ti bomo vsi verjeli da znaš. Papi, Eugene,…so to naredili in njihove nasvete vzamem kot merodajne.
Jst sm tih tam ko nimam prakse, pri motorjih je žal tako…mogoč jo bom kdaj mel več.
Ne vzamem zlonamerno.
Bom sestavil v kratkem.
Upam pa da ne bom potem poslušal pa kritik o “overengineeringu” in podobnem.
Mislim pa da ne rabiš sestavit motorja da lahko razumeš osnovne principe fizike in itak jih moraš razumet preden greš motor sestavljat in pilit.
Ej tuki je debata o balansiranju glavnih gredi. Kar smo zaenkrat spraševali smo izvedeli! 
Malo bedasto ter “mogoce” nepravilno.
Frontera ter omega (2,4) imasta enak blok, enake bate, enake ojnice, vendar razlicne gredi (od frontere ima bistveno tezje kontra utezi)
Zanimivo.
Bodisi
a) Jim je bilo neki drugega pomembnejše kot popolnoma protiutežit težo throwa, ojnice, bata
b) niso hodili na srojni faks in nimajo pojma kaj delajo.
Glede na to da se gre za opel bi jaz stavil na slednje.
ma zakaj pa bi ti sploh balansiral gred lauko ? Misliš lajšat ?
Ja, vztrajnik bomo sigurno malo lajšali. Sicer sem pa spraševal ker bom imel blok, glavno gred, ojnice in bate iz štirih različnih tipov motorjev…
Eugene ima eno podobno situacijo, sestavljenka ki deluje, to je to !
tud jurca ma tutifruti sestavljen motor iz večih…dela, moj tud (sam je sam iz dveh - buhu).
Ja vidva z Jurcatom ste stokala iz 2.5 ->, Eugene pa iz 1.3 na 1.6 
To so samo bati drugi. In še to samo premer večji.
Tip ne mara pohval hahahaha Ja pa cilindri
Pri nas na “Avtoobnovi” delamo sledeče: ojnice naj ne imajo med seboj več kot 5g razlike. Gredi lahko pregledamo na ravnost, razpoke, jih poravnamo zbrusimo, zbalansiramo. Imamo stroj za dinamično balansiranje gredi, kar pa redko uporabljamo. Če že pridejo kake gredi zbalansirat največkrat pridejo kamijonske, katere imajo recimo kontra uteži privijačene in je kdo kdaj te uteži med sabo zamešal, takrat balansiramo statično. Da bi balansirali z gredjo še nisem videl, itak pa imajo sodobni motorji skoraj vsi dvomasne vztrajnike, ki pa ga lahko brez skrbi zamenjaš. Imajo pa starejši mehaniki po večini vsi izkušnje da so balansirali vztrajnik z gredjo.
Vztrajnike lajšamo in balansiramo statično ali dinamično, v največji meri dinamično.
G. Poberaj, ki je vozil tovarniško dirkalno stoenko mi je rekel da so sami naredili gred s hodom batov na mere 1,6 motorja za v 1,3 motor, dodali so ji še 4 kontra uteži (original samo 4), po njegovih besedah zato da se je lažje zavrtela. Naredili pa so jo iz CrMoV jekla v bivšem Meblu, lokalno zakalili v Kragujevcu.
Nekdo je omenil različno velikost uteži na oplovih motorjih. Tudi sam sem opazil razliko med Oplovim 2,0 CDTI in Fiatovim 2,0 MJTD gredjo. In sicer oplova ima večje protiuteži, mere pa so enake, hodi prav tako. Samo Insignije zaribavajo na glavnih ležajih da je veselje, fiat pa nobeden. Res je da tudi nimajo sedeža za ležaje na mostičkih. Mostički pa so pri tako okvari plavi kot da bi jih kdo grel z brenerjem…
Nekateri motorji imajo še dodatne balansirne gredi za mirnejši tek motorja, To je včasih veliko prakticiral Perkins (stari dizli). Obstajajo pa enaki motorji na balansirne gredi in brez njih. Recimo VW/Audijevi 2,0 tdiji so imeli nekateri na začetku balansirne gredi, kasneje so bili brez. Sodelavec je predelal en motor na brez dodatnih gredi, ker je bilo na njih kar nekaj težav (brez da bi dal naknadno glavno gred balansirat), pa je bilo vse OK.
Recimo Deutz -Same motorji imajo v traktorjih dodatne balansirne gredi (100KM) , v viličarju enak motor samo z manj konji (75KM) nima protiuteži.
Veliko na komplicirat, če je statično balansiranje, ki ga lahko opraviš doma OK, potem bi jaz pustil glavno gred pri miru. Vztrajnik pa je po lajšanju itak potrebno zbalansirat.
Se pa da njegovo idealno težo dobiti recimo v ProE programu, če natančno narišeš ojnice, bate, gred, obstaja ena postavka kjer se izpiše idealna teža vztrajnika. to mi je enkrat pokazal profesor na šoli.
No to je to, same dobre informacije iz prve roke.
Evo ravno danes smo dobili za balansirat gred z vztrajnikom za mercedesa 220 letnik ´52. na gredi je samo ena protiutež, ena protiutež je na jermenici in tretja na vztrajniku, to bomo balansirali skupaj, ker se sama po sebi sploh ne vrti (statično balansiranje). Gre pa res za zelo staro zasnovo izpred 2. svetovne vojne.